Nexora InsightsSimptomi9 min branja

Ocena psihosocialnih tveganj po ZVZD-1: kaj zahteva zakon in kaj dejansko deluje

Lona Markon, organizacijska psihologinja · LinkedIn · posodobljeno 2. oktober 2026

[ Kratek odgovor ]

ZVZD-1 od delodajalca zahteva, da psihosocialna tveganja oceni kot del izjave o varnosti z oceno tveganja in sprejme ukrepe za njihovo preprečevanje (17. in 24. člen). Vprašalnik je lahko vir podatkov, ni pa ocena tveganja: ocena mora povezati ugotovitve z delovnimi pogoji, določiti ukrepe, odgovorne in roke ter se redno preverjati.

Kako se problem najprej pokaže

Vodstvo o psihosocialnih tveganjih redko začne razmišljati zaradi zakona. Začne zaradi posledic: daljših bolniških odsotnosti, odpovedi v isti ekipi, pritožb nad vodjo, napak pod časovnim pritiskom ali prijave trpinčenja. Šele takrat se izkaže, da ocena tveganja v mapi o tem ne pove ničesar.

Pogost scenarij: podjetje ima izjavo o varnosti, ki psihosocialna tveganja omenja v enem odstavku (»stres, srednje tveganje, ukrep: izobraževanje«). Ko pride do spora ali inšpekcijskega nadzora, ni jasno, katera delovna mesta so izpostavljena, zakaj, in kaj se je od zadnje ocene spremenilo.

Kaj zakon dejansko zahteva

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Uradni list RS, št. 43/11) psihosocialnih tveganj ne obravnava kot dodatka, ampak kot del rednega obvladovanja tveganj.

  • 17. člen: delodajalec mora pisno sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki zajema vsa tveganja na delovnih mestih, in jo dopolniti, kadar se spremenijo okoliščine ali se pokaže, da ukrepi niso učinkoviti.
  • 24. člen: delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.
  • 32. člen: delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu ter za to zagotoviti sredstva.
  • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, 47. člen) dodatno zahteva varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem na delovnem mestu.

Zakaj vprašalnik o stresu ni ocena tveganja

Anketa je merilni pripomoček, ocena tveganja pa je odločitev: kje je tveganje, kako veliko je, kaj ga povzroča in kaj bomo naredili. Rezultat »zaposleni so v povprečju srednje obremenjeni« ne odgovori na nobeno od teh vprašanj.

Strokovno gledano psihosocialna tveganja izvirajo iz zasnove in organizacije dela, ne iz odpornosti posameznika. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in mednarodni standard ISO 45003 med glavne vire uvrščata: preobremenjenost in časovni pritisk, nizek vpliv na lastno delo, nejasne ali nasprotujoče si vloge, slabo podporo vodje in sodelavcev, nepravičnost, konflikte in trpinčenje, negotovost ob spremembah ter neravnovesje med delom in zasebnim življenjem.

  • Povprečja skrijejo izpostavljene skupine, tveganje je pogosto zgoščeno v eni izmeni, oddelku ali pod enim vodjo.
  • Ukrep »delavnica o obvladovanju stresa« naslavlja posameznika, zakon in stroka pa prednost dajeta ukrepom pri viru (6. člen ZVZD-1, načela preventive).
  • Brez ponovnega merjenja ni mogoče pokazati, da so ukrepi učinkoviti, kar 17. člen izrecno predvideva.

Kako izgleda strokovno izpeljana ocena

Dobra ocena psihosocialnih tveganj sledi istemu zaporedju kot vsaka druga ocena tveganja, le da so viri drugačni.

  • Prepoznavanje: veljaven vprašalnik (npr. na osnovi modelov zahtev in virov dela), dopolnjen z intervjuji ali fokusnimi skupinami in obstoječimi podatki, bolniške, fluktuacija, nezgode, pritožbe.
  • Analiza po skupinah: rezultati po delovnih mestih, oddelkih in izmenah, ne le za celo podjetje; z dovolj velikimi skupinami, da je anonimnost zagotovljena.
  • Vrednotenje: kateri dejavniki so nad sprejemljivo ravnjo in katere skupine so najbolj izpostavljene.
  • Ukrepi: najprej na ravni organizacije dela (razporeditev, kadrovska zasedba, jasnost vlog, postopki ob konfliktih), nato vodje, šele nato posameznik, vsak z odgovorno osebo in rokom.
  • Preverjanje: ponovno merjenje po 6–12 mesecih ali ob večji spremembi in dopolnitev izjave o varnosti.

Kaj lahko naredite že jutri

Ni treba začeti z velikim projektom. Začnite s tem, da preverite, ali vaša obstoječa ocena zdrži tri vprašanja.

  • Ali iz izjave o varnosti vidimo, katera delovna mesta ali skupine so najbolj izpostavljene psihosocialnim tveganjem, in zakaj?
  • Ali ima vsak ukrep odgovorno osebo, rok in način preverjanja učinka?
  • Ali imamo zapisan in zaposlenim znan postopek ob prijavi trpinčenja ali nadlegovanja?

[ Kaj si zapomniti ]

  • Ocena psihosocialnih tveganj je zakonska obveznost po ZVZD-1, ne izbirni HR projekt.
  • Vprašalnik je vir podatkov, ne ocena tveganja, ocena zahteva analizo po skupinah, ukrepe in preverjanje.
  • Ukrepi naj najprej posežejo v organizacijo dela, šele nato v posameznika.
  • Zunanji znaki (bolniške, odhodi, napake) so pogosto prvi pokazatelj, da ocena ni zajela pravih virov.

Pogosta vprašanja

Ali je ocena psihosocialnih tveganj obvezna za vsa podjetja?
Da. Obveznost izjave o varnosti z oceno tveganja velja za vse delodajalce, ocena pa mora zajeti vsa tveganja, ki jim so delavci izpostavljeni, vključno s psihosocialnimi.
Kdo lahko izdela oceno psihosocialnih tveganj?
Odgovornost ostane pri delodajalcu, ki pri tem sodeluje s strokovnim delavcem za varnost pri delu in izvajalcem medicine dela. Za psihosocialni del je smiselno vključiti psihologa dela, ki zna izbrati veljavne pripomočke in rezultate prevesti v ukrepe.
Kako pogosto je treba oceno ponoviti?
Zakon ne določa fiksnega roka; oceno je treba dopolniti ob spremembah, ki vplivajo na tveganja, in kadar se pokaže, da ukrepi niso učinkoviti. V praksi je smiselno preverjanje vsakih 12–24 mesecev ali po večji reorganizaciji.
Kaj preveri inšpektor za delo?
Inšpektorat RS za delo praviloma preveri, ali izjava o varnosti obstaja, ali zajema psihosocialna tveganja, ali so sprejeti ukrepi in ali se izvajajo, vključno z ukrepi za preprečevanje trpinčenja. Podrobnosti posameznega nadzora priporočamo preveriti s svojim strokovnim delavcem za varnost pri delu.

[ Naprej ]

Če ta vzorec prepoznate pri sebi, ga lahko pogledamo v vaši ekipi najprej diagnoza, šele nato program.

Naredite Nexora Check